20. maj 2022

Od toplega izvira Straža
do Verja in nazaj

LARA SLIVNIK

Na sončni majski petek smo se zbrali pri mostu čez Savo v Tacnu. Po uvodnih pozdravih je kazalo, da smo vsi in se lahko odpeljemo naprej. A Nejc je imel težave z obujanjem gojzarja na šibkejši nogi in kljub pomoči mu ni uspelo. Iz izkušenj smo vedeli, da potrebuje le nekaj več časa, da se stopalo sprosti. S petimi avtomobili smo se zato odpeljali do toplega izvira Straža. Nejčevo stopalo se je vmes sprostilo, našli smo žlico in gojzar je bil obut. Vsi smo se zaščitili proti klopom.

Tonač je vse pozdravil in opisal pot: šli bomo po leve bregu Save. Nato nam je Roman, ki je skoraj domačin, povedal nekaj o toplem izviru Straža ter vaseh Spodnje in Zgornje Pirniče. Igorja smo zadolžili, da bi naredil nekaj skupinskih posnetkov. Začeli smo s hojo po sveže asfaltirani cesti, nato smo zavili v senco k reki Savi. Del poti ob Savi je bil lepo prehoden, del precej zaraščen. V zaraščenem delu je imel največ težav s hojo Gojko, saj ni videl tal pred seboj. Ljudmila ga je varovala od zadaj, pomoč pa je potreboval tudi spredaj in tu je pomagal Dare. Seveda smo se vmes večkrat čakali in se odžejali. Roman je med čakanjem poskrbel za piškote. Mancika je nabirala plodove narave.

Zagledali smo medvoški dimnik in vedeli, da smo že skoraj na polovici poti. Še mimo gradbišča nove kolesarske brvi in bili smo na vmesnem cilju. Po Gojka je prišla žena, kot smo se dogovorili že ob začetku hoje; pridružila sta se jima tudi Nejc in Mancika. Ostali smo šli še do hidroelektrarne in ujeli del pogleda na Zbiljsko jezero. Ura je bila že čez poldne, zato smo se morali obrniti proti začetni točki poti. Bilo nam je že precej vroče. Pot nazaj je potekala hitreje, šli smo po cesti in po travniku, razmeroma hitro smo se ponovno zbrali ob izviru Straža. Poslovili smo se in se odpeljali do Tacenskega mostu, kjer smo se razšli. Nekateri so se odpeljali domov, nekateri so zaključili s kosilom v Gostilni Košir.

Hvala Tonaču za predhodni pregled poti in za idejo. Hvala Igorju, da je naredil nekaj posnetkov za objavo in spomin. Roman je predlagal, da bi naslednjič odkrivali poti okoli Zbiljskega jezera. Vsekakor nam je vsaka pot izziv.

Če gre verjeti aplikaciji Google maps je bila celotna pot dolga okoli 5 km. Člani Kluba CVB Ljubljana (in naša gostja) smo skupaj prehodili 36 km, skupaj z Gorsko reševalno službo Slovenije, Enoto Ljubljana pa 56 km.

Besedilo so napisali naši člani in ni lektorirano.