Tatjana Rotar

Možganska kap pri 21 letih

Za nevrološko boleznijo sem zbolela pri 21 letih.Imela sem možgansko krvavitev.
Bila sem mlada,prizadelo me je,zakaj to moram biti jaz!

Z pomočjo terapevtov na Soči in seveda vzpodbujanju mojih domačih,sem se sprijaznila,da tako se je zgodilo!

Vedela sem,da bom morala vložiti veliko dela,volje in svoje trme,da se bo stanje izboljšalo!

Izboljšanje je šlo počasi,a vsak dan je bilo bolje! Počasi sem se začela hoditi s pomočjo pripomočkov.( bergla/ kasneje palica in stimolator)

Upokojena sem bila pri 24. letih.(veliko sprehodov in telovadbe doma)

Plavanje mi je rekreacija v kateri res uživam,čimbolj poskušam vključevati bolano roko in kar gre.

V Društvu CVB sem našla vso spodbudo,da se bo moje stanje izboljšalo!

Začela sem osvajati nižje Slovenske vrhove,kar pred boleznijo nikoli nisem!

Strmim za tem,kaj bi se dalo narediti za bolnike,ki so tudi s podobnimi težavami.

Družimo se na balinišču,pokličemo se,da nam je lažje.
So starejši bolniki,ki nimajo volje in energije ter se predajo usodi!

Veliko premišljujem o tem,kako bi se lahko tem bolnikom pomagalo.
Potreben bi bil samo klepet in pogovor,kako bi jim bilo lažje in občutek,da niso sami!

Naša bolezen nas povezuje,pri vsakem bolniku je drugače,zato bi se morali povezovati med seboj!

Želim vam čimbolj aktivne dneve in vas lepo pozdravljam.

Zgodbe so zapisali naši člani in niso lektorirane.
Če vas zanima, kaj skupaj delamo člani Kluba CVB Ljubljana, si lahko več preberete TUKAJ.